Zakaj razmišljam enako na rokometnem igrišču in pri gradnji AI podjetja

Zakaj razmišljam enako na rokometnem igrišču in pri gradnji AI podjetja.

Sem aktivni profesionalni rokometaš in podjetnik. Šele z gradnjo AI podjetja sem ugotovil, da sta si vrhunski šport in podjetništvo veliko bolj podobna, kot sem si predstavljal. To je pet pravil, ki jih vsak dan živim na rokometnem igrišču in jih na konkretnih primerih prenašam tudi v podjetništvo.

1. Če ne vlagaš vase, zaostajaš

V športu sem hitro ugotovil, da sam trening še zdaleč ni dovolj. Če želim biti boljši od konkurence, moram neprestano vlagati vase. Vlagam v prehrano, regeneracijo, kakovosten spanec, športnega psihologa, analizo tekem in tehnologijo, kot je zapestnica, ki mi pomaga spremljati spanec in regeneracijo. Vse to stane in nihče mi ne zagotavlja, da bom zaradi tega dobil boljšo pogodbo ali branil več. Vem pa, da brez tega dolgoročno težko konkuriram najboljšim.

Popolnoma enako razmišljam pri podjetništvu. Vsak mesec vlagam v naročnine na AI orodja, kupujem nove programe, plačujem tečaje, testiram nove modele in ogromno časa namenim učenju, zadnja investicija pa je bil nakup čisto novega računalnika. Tudi tukaj ni nobene garancije, da se bo investicija takoj povrnila. Vem pa, da če ne vlagam vase, bom obstal na mestu, medtem ko bodo drugi napredovali. V športu in podjetništvu zame velja isto pravilo. Najboljša investicija, ki jo lahko naredim, je investicija vase.

2. Rutina premaga motivacijo

V športu hitro ugotoviš, da je motivacija precenjena. Pridejo dnevi, ko se ti ne da trenirati. Ko si utrujen, ko te vse boli in ko bi najraje ostal doma. Ampak to ni razlog, da trening izpustiš. To je moja služba. Tako kot večina ljudi zjutraj vstane in gre v službo, tudi jaz pridem na trening. Ne zato, ker sem vsak dan motiviran, ampak zato, ker sem si skozi leta ustvaril sistem. Motivacija pride in gre. Sistem ostane.

Točno enako razmišljam pri podjetništvu. Se mi vsak dan da delati nove AI videe? Ne. Sem vsak dan poln idej? Tudi ne. Imam vsak dan voljo pisati potencialnim strankam na LinkedInu? Iskreno, ne. Imam pa sistem. Vsak dan pošljem približno deset sporočil. Če to naredim trideset dni zapored, sem kontaktiral okoli tristo podjetij. Če mi od teh odgovori deset ljudi in samo z dvema sklenemo sodelovanje, je sistem opravil svoje. To ni motivacija. To je matematika.

In še nekaj. Slab poraženec sem. Ne maram izgubljati. Ko mi nekdo ne odgovori ali me zavrne, me to ne potre. V meni zbudi tisti balkanski inat. Ne zato, da bi komu kaj dokazoval, ampak zato, ker hočem biti boljši. Boljši video. Boljši pristop. Boljša komunikacija. Boljša verzija sebe. Na dolgi rok ne zmagajo najbolj motivirani. Zmagajo tisti, ki naredijo svoje tudi takrat, ko se jim ne da.

3. Analiziram najboljše, ne zato da kopiram, ampak da razumem

Ko gledam rokometno tekmo, je ne gledam kot navijač. Kot vratar gledam druge vratarje. Kako stojijo. Kako se premikajo. Kako reagirajo na različne strele. Kako komunicirajo z obrambo. Zakaj so se v določeni situaciji odločili tako, kot so se. Poskušam razumeti proces njihovega razmišljanja. Ne zanima me samo obramba. Zanima me, zakaj je do nje prišlo.

Danes popolnoma enako gledam AI videe najboljših ustvarjalcev na svetu. Ne gledam jih zato, da bi jih kopiral. Poskušam razmišljati, kako je nastal določen kader, kako so povezali zgodbo, zakaj je prehod deloval in kako bi jaz isto idejo naredil še bolje. V športu in podjetništvu velja isto pravilo. Če misliš, da že vse znaš, si se nehal razvijati.

4. Konkurenca ni sovražnik

Vratar nikoli ne trenira sam. Vedno si v tandemu z drugim vratarjem. Imel sem srečo, da sem bil večino kariere obkrožen z vratarskim kolegom, s katerimi sva drug drugega potiskala naprej. Ko imaš ob sebi dobrega vratarja, moraš biti boljši. Ne zato, ker ga sovražiš, ampak zato, ker te njegova kakovost prisili, da tudi sam dvigneš svoj nivo. Seveda sem imel tudi drugačne izkušnje, tudi iz tega sem se veliko naučil, ampak zdrava konkurenca je vedno naredila največjo razliko.

Zato sem tudi pri AI stopil v stik z več slovenskimi ustvarjalci in nas povezal med seboj. Danes imamo WhatsApp skupino, kjer si pomagamo, izmenjujemo ideje in si delimo znanje. Marsikdo bi rekel, da si ustvarjam konkurenco. Jaz mislim ravno obratno. Lahko zveni malo samozavestno, ampak dobro vem, koliko ur sem vložil v učenje AI videa. In vem, koliko ur jih bom vložil še v prihodnje. Zato se konkurence ne bojim. Veliko bolj me zanima, kaj se lahko naučim od nekoga, ki je v določeni stvari boljši od mene. Če si med seboj pomagamo, bomo vsi hitreje napredovali. Če se ujamemo, odlično. Če se ne, tudi prav.

V rokometu na koncu vedno zmaga ekipa, ne posameznik. Enako gledam na AI. Posameznik lahko naredi odličen projekt, veliki in resni projekti pa po mojem mnenju potrebujejo ekipo ljudi z različnimi znanji. Zato ne gradim zidov. Veliko raje gradim odnose. Na dolgi rok verjamem, da je to veliko močnejša strategija kot skrivanje znanja pred drugimi. Povezovanje se je že obrestovalo pri nekaterih projektih in za prihodnost imam velike načrte in brez “ekipe” mi ne bo uspelo.

5. Šport minulega dela ne priznava, podjetništvo prav tako ne

Profesionalni šport me je zelo hitro naučil ene stvari. Minulo delo ne prinaša ničesar. Največ šteje zadnji vtis, kar v našem primeru pomeni zadnja tekma. V športu ne moreš živeti od tega, kako si branil pred enim letom ali kako dobra je bila tvoja prejšnja sezona. Če si na zadnjih nekaj tekmah slab, si v tem trenutku slab. Takšna je kruta realnost profesionalnega športa.

Večina pogodb v športu je enoletnih ali dvoletnih, včasih tudi triletnih. To pomeni, da se moraš praktično vsako sezono znova dokazovati in si izboriti naslednjo pogodbo. Na starih lovorikah se ne spi. Vsak trening, vsaka tekma in vsaka sezona je novo dokazovanje. To ni floskula, tako je in to še predobro občutim na svoji koži.

Popolnoma enako razmišljam danes v podjetništvu. Lahko naredimo tri vrhunske videe, če pa je četrti slab, obstaja velika verjetnost, da smo izgubili stranko. Nihče ne bo rekel, da so bili prejšnji trije odlični. Zapomnil si bo zadnjega. Zato se nikoli ne zadovoljim s tem, kar smo naredili včeraj. Moj cilj je, da je vsak naslednji video boljši od prejšnjega. Ne zaradi perfekcionizma, ampak zato, ker vem, da tako razmišljata tako šport kot podjetništvo. V obeh svetovih si dober samo toliko, kolikor je dober tvoj zadnji nastop.